“Smetiščarji” in ponudba second-hand

Brskanje po smeteh pri nas že dolgo ni več rezervirano samo za brezdomce in za tiste, ki si več ničesar ne morejo kupiti – hm, ogromnokrat sem zvečer, ponoči, pa vse večkrat tudi čez dan videla kakega možakarja, ki je brskal po smeteh, da bi našel kaj hrane …. Nope. Brskanje po smeteh je na našem koncu postala stalnica tudi za tiste, ki imajo dom in si (načeloma) lahko kupijo sendvič ali kaj drugega za pojest. Brskajo pa po smeteh, da bi v njih našli še kaj uporabnega … med drugim tudi stara oblačila ali čevlje, ki jih je kdo vrgel stran. Ali pa igrače, kako posodo, … no, vsega niti ne bi naštevala, kar ljudje vržemo stran. Aja, pa nisem doma v kaki revni četrti, sploh ne.

Se je pa pojavila pri nas tudi druga vrsta ljudi. Tista, ki stara oblačila, ki jih noče več imeti, enostavno zapakira  v vreče in jih položi zraven kant ali zabojnikov za smeti, v prepričanju, da jih bo tisti, ki jih potrebuje, že našel. Podobno je s kakimi gospodinjskimi napravami, ki so zastarele, pa pravzaprav še delujejo. No, tudi čevlje, škornje in podobno se odlaga poleg kant. Pa še cel kup drugih stvari.

V naselju, kjer sem jaz, smo pravzaprav odlaganje še koristnih zadev poenostavili v taki meri, da natančno vemo, kateri večer ali pa kar dan je najbolj primeren za odlaganje polnih vrečk oblačil in/ali obuval, ki jih ne bomo več nosili, pa jih nimamo komu dat. Poseben dan imamo tudi za odlaganje malih kuhinjskih aparatov. Pa poseben dan za ‘razne’  še koristne stvari. No, tu in tam se znajdejo tam še kake stare igrače – kak medvedek z raztrganim ušesom ali zajček brez tačke ali voziček za pupe. Poleg tistih šestih velikih zabojnikov imamo namreč velike zaboje, v katerih je pozimi sol ali pa ‘pesek’ za posipavanje zaledenelih delov parkirišča – in ta zaboj je prav primeren, da se zvečer, še preden se stemni, nanj odloži za nas nekaj nekoristnega, za koga drugega pa še primernega. Tako je bilo tudi včeraj, ko je soseda prinesla dol dve veliki vreči oblačil, pa danes zvečer, ko je sosed namesto v zabojnik za smeti postavil na tisti zabojnik za sol tri velike škatle polne shojenih čevljev in škornjev celotne družine. Ob uri, ko so ljudje še zunaj in hodijo mimo smeti, sta jih odložila in pomenljivo pogledala okoli pa oba rekla – mi ne rabimo več, mogoče bo komu prišlo prav. In kar je včeraj soseda odložila, danes zjutraj več ni bilo tam, še vreča ni ostala. In tiste škatle čevljev tudi ne bodo dočakale jutra ali pa smetarjev, ki bodo prišli po smeti v ponedeljek.

Hm, mogoče je pa naslednja stopnja tega odlaganja in brskanja po smeteh ta, da se bomo enkrat na mesec sosedi znašli na določen dan na dvorišču in na mizah za pingpong razstavili vse, kar nam je že odveč, da lahko drugi vzamejo, mi pa pogledali na drugo mizo, kaj sosed ponuja. Direktno, brez zadrege.

In ne, nismo čudni. Tudi ponekod drugod je tako, so mi rekli prijatelji, ki so včeraj videli sosedo odlagat tiste njene vreče – “Ej, isto se greste kot pri nas! Daj poglej, a je kaj za tako velikega otroka, kot je naš,” je rekla kolegica možu.

Manjka samo še, da si hrano začnemo tako delit – te pa je itak, čeprav vse več ljudi nima kaj za na krožnik dat, še vedno preveč v smeteh …

Zapisano pod kaj pa to | Komentarji (7)

barvna slepota

Svet ni črno-bel kot v pravljici, lahko je v vseh sivih odtenkih takrat, ko nas vodilni hočejo nafarbat. Ali pa sploh takrat.

Zapisano pod na kratko | Komentarji (0)

Kateri člen najprej?!

Pisalo imam, ustavo tudi, torej  … lahko tudi jaz spremenim ustavo??!!!!

Zapisano pod nekategorizirano | Komentarji (2)

alive

Svet je danes tak, da človeka srbi v prstih in mora (spet) pisat. Sploh če si vzame čas.

Zapisano pod ob strani | Komentarji (0)

Ženske v oglasih

Tale video sicer traja dobre pol ure, a se ga splača pogledati. Aha, pa v angleščini je. Mogoče pa boste med ogledom ali po njem razmislili o tem, kako je v oglasih in medijih predstavljena ženska. Kot predmet. In ne samo to. In ne, ne gre za to, da bi kaka feministka histerično kazala, kaj se dogaja, ampak za nekajletno raziskavo oglasov. No, kar poglejte …

http://video.google.com/videoplay?docid=-1993368502337678412#

http://video.google.com/videoplay?docid=-1993368502337678412 Zapisano pod kaj pa to | Tagi: aktivnost, mediji, moški, oglas, oglasi, pasivnost, plakati, predmet, reklame, seks, spol, spolnost, ženske | Komentarji (2)

Občina po meri invalidov, občani pa ne!

Čeprav so Mariboru na začetku tega meseca slavnostno podelili listino ‘Občina po meri invalidov’ in so invalidska društva resnično lahko ponosna na delo Nataše Rebernik, prve predsednice Sveta invalidov Maribor, drugega in sedanjega predsednika tega sveta Aleša Škofa ter vseh članov sveta, ki se aktivno in prizadevajoče trudijo doseči, da bi se v Mariboru na vseh področjih življenja gibalno oviranih, gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih ter vseh drugih invalidov zadeve izboljšale v čim večji meri, se v kakem trenutku zdi, da bi morali komu uliti v glavo zavest, da so poleg zdravih in popolnoma gibalno sposobnih tudi takšni, ki potrebujejo za izstop iz vozila več prostora, in da so parkirna mesta, rezervirana za invalide, namensko poleg vhodov v stanovanjske bloke, zavode, institucije in trgovine. Ne zato, ker se invalidom ne bi dalo hoditi preko celega parkirišča, ampak zato, ker to ne morejo narediti, vsaj ne v taki meri kot zdravi in gibalno neovirani ljudje.

Prav danes sem bila priča, kako brezobzirno in brez najmanjše slabe vesti so nekateri vozniki parkirali svoja vozila čim bližje enemu od vhodov v mariborski Europark. Pa kaj potem, če je bil na tleh znak, da je parkirno mesto rezervirano za invalide, in kaj potem, če je poleg parkirnih mest bila velika tabla, s katero so vsaj malo želeli potrkati na vest voznikov, ki jim je vseeno za oznake na tleh in za sočloveka. Že zjutraj, ko sem se pripeljala tja, so bili vsi prostori za invalide polni, a le en kombi in eno osebno vozilo sta bila opremljena s kartico, s katero si invalidi načeloma lahko izborijo svoje parkirno mesto.

Ob odhodu sem vzela iz žepa telefon, da poslikam tako tablo kot listke, s katerim so se nekateri vozniki na videz rešili slabe vesti. Prav previdno in hitro sem fotografirala nekaj vozil, saj so me izkušnje naučile, da je to treba narediti hitro in preden pride lastnik vozila iz trgovine. Večinoma namreč nimajo samo slabe vesti, ker so parkirali na mesto za invalide, ampak delujejo po načelu ‘Napad je najboljša obramba’ in planejo po tistemu, ki bi rad spremenil zadeve na bolje. Prav takrat sem opazila tudi gospoda K., ki je vozilom pravzaprav lastnikom vozil za brisalce zatikal letak za nevestne voznike. Zapletla sva se v pogovor. Povedal je, da upa, da kdo od opozorjenih voznikov ne bo več parkiral na ‘invalidskih mestih’, pa tudi to, da se znova in znova čudi, kako ga vozniki napadajo, ko jih osebno opozori, da so parkirali na parkirnem prostoru za invalide, in jih prosi, da bi premaknili vozilo. Veliko se jih spravi nanj besedno, nekaj bi najrajši dvignilo tudi roko nad njim, ker jih je zmotil v njihovem prepričanju, da lahko počnejo vse.

Škoda, da nekateri (še vedno) ne premorejo čuta za soljudi. Res.

Zapisano pod nekategorizirano | Tagi: Maribor, Občina po meri invalidov, občutek za soljudi, parkirišče, parkirna mesta, parkirno mesto, slaba vest, vozniki, Vzeli ste mi parkirno mesto, Vzemite mi še invalidnost | Komentarji (5)

Christopher Walken vsak dan poje jogurt ego age protect?

A tale oglas:

samo mene ali še koga drugega spominja na tale videospot

?

Ne, ne, zagotovo samo mene Ker glasba iz prvega je samo podobna glasbi iz drugega in igralec iz prvega je samo podobno oblečen kot igralec v drugem videospotu. In ples iz prvega videa je tudi samo podoben plesu iz drugega. In …Eh.

Zapisano pod kaj pa to, na kratko | Tagi: age protect, Christopher Walken, ego, jogurt, oglas, ples, reklama, videospot, weapon of choice | Komentarji (4)

Gajbice, sneg in druge zimske pogruntavščine

15   15. novembra se uradno začne ‘zimska sezona’.

Snega verjetno takrat še ne bomo imeli, lahko se bomo pa pripravili nanj. Sploh ker se bomo morali borit. Zavihat rokave in bentit z rdečim nosom in prezeblimi rokami, medtem, ko bomo čistili parkirplac. Naš. Parkirplac na nekem parkirišču, ki smo ga določili, da je naš. Valjda, da je, saj je ja tam naš avto. In ko imaš enkrat svoj parkirplac, ga ne daš iz rok, no izpod koles.

Že imate pripravljene gajbice? Vam povem, ne ustrezajo. Za rezervacijo in zavarovanje našega parkirplaca gajbica ni dovolj. Na našem parkirišču so poleti aktivirane zapornice za nekaj posameznih parkirplacev, ker je pač treba tudi poleti imeti rezerviran plac. Zjutraj, preden odpelješ s parkirišča, jo dvigneš s tal parkiplaca in jo zakleneš. Čez osem ur, ko se vrneš iz službe, pa odkleneš in postaviš avto na parkirplac. In kaj, če morajo drugi parkirat na pločniku ali na travi, ker ne najdejo parkirplaca. Njihov problem. Mi smo ga našli in ga bomo obdržali. Pozimi je pač žal treba najprej sčistit sneg, da najdeš na tleh zapornico in jo zakleneš, preden se odpelješ. No, če je zamrznjena na tla, pa daš na parkirplac, kar najdeš uporabnega. Samo da ostane. In za vsak slučaj napišeš na kako škatlo, ki jo vržeš med druge stvari, da boš, če bo tam kdo parkiral, rezal gume. Ne svoje, ampak njegove.

Aja, pa lopate bomo pripravili. Ne za kidanje snega s pločnika in ceste, ker to ni naše delo, ampak za metanje snega z naše dovozne poti na cesto in pločnik. Pa ja ne bomo imeli na našem dovozu snega. Če je pa nevarno. Naj bo na cesti. Po možnosti že spluženi, tako da lahko oblikujemo take majhne otoke snega in ledu. Hm, kaj če bi potem ocenjevali še umetniki vtis otokov?

Gume pri nas ne bomo menjali, zakaj bi jih, je brez zveze. Še bolj brez zveze je čistit avto. Sploh, če se človeku mudi, ja ne bo snega in leda pucal z avta. Saj je ja dovolj, da malo obriše sprednjo šipo, ravno toliko, da nariše smajlija, pa skozi njegove oči gleda na cesto in pločnike.

Človek mora vedeti, za kaj se bori, a ne? Pa kaj če so za to predpisane globe ….

(A moram povedat, da je treba zgornje besedilo brat med vrsticami in da jaz tega ne delam, vidim pa, da dela tako veliko ljudi? In eni so prav smešni v tej svoji borbi, v kateri ne vidijo čez svojo gajbico …)

No, pa še tole iz zakona, da boste vedeli, da človek lahko za zgornja dejanja plača globo:

Citiram:

Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) (ZVCP-1-UPB4)

113. člen

(3) Na cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti.

(8) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

(9) Z globo najmanj 2.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali petega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 250 eurov.

Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS št. 56/08 in 58/09 in 36/10)

Zima in zimske razmere

1. člen

(1) Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.

(2) Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.

(3) Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.

(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev policist. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.

(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, in voznik, ki ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. Če je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet, se kaznuje voznik z globo 400 eurov.

(6) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 120 eurov. Če je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik z najmanj 4.000 eurov, odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 eurov.

Zapisano pod ob strani, razmišljanje | Tagi: avto, cesta, gajba, gajbica, globa, guma, gume, kazen, kidanje, odmetavanje, parkirišče, parkirni prostor, pločnik, pluženje, pnevmatika, pnevmatike, sneg, zima, zimska, zimske | Komentarji (13)

Kaj če bi Slovenija postala ena velika ekovas?

To vprašanje se ni utrnilo samo meni, ampak še nekaterim drugim slušateljem predavanja o ekovaseh in ekohišah ter o pretiranem izkoriščanju nafte in drugih virov. Zgleda, da jih bomo, vire namreč, če bomo tako ravnali z našo skupno mamo – mamo Zemljo – ‘kmalu’ porabili.

Predavanje o ekoloških hišah, ki jih njihovi graditelji in lastniki (z)gradijo tako, da bi v okolju, kjer stojijo, z materialom in načinom gradnje čim manj škodovali okolju, je vodil Domen Zupan iz Zavoda Ekovas. Potekalo pa je v 27. 10. 2010 v Kazinski dvorani SNG Maribor, ki je bila žal skorajda prazna.

Kar presenečena sem bila nad tem, saj se organizatorji niza predavanj pod okriljem projekta Seminar idej izven škatle z dr. Danijelom Reboljem na čelu trudijo privabiti razne javnosti na ta predavanja. Predavanja so namreč dobro zasnovana, prinašajo pa nove poglede in nove rešitve na marsikatero vprašanje in problem. Značilno zanje je tudi, da so drugačna,torej izven škatle, izven okvirjev,   potekajo pa vsako zadnjo sredo v mesecu.  Dr. Rebolj je projekt zagnal pred pol leta, idejo zanj je dobil na standfordski univerzi, kjer je delal kot gostujoči profesor.

Na predavanju o ekoloških vaseh in hišah smo tako slišali vprašanje, kako bodo živeli naši vnuki in pravnuki, če bomo mi tako potratno rabili vire, kot jih sedaj? Precej retorično, brez odgovora je bilo – vsekakor pa v razmislek marsikateremu, ki mu je vseeno, kako bodo živeli njegovi zanamci, da ima le on vsa ugodja tega sveta v tem trenutku.

Pravijo, da bomo v kratkem doživeli prelom naftne dobe – raba nafte namreč raste in raste, okrog leta 2015 pa naj bi dosegla vrhunec. Po tem letu pa bo sledil upad rasti rabe nafte, ljudje pa naj bi se usmerili v druge vire.  Saj, če vsaj malo razmislimo, sploh ne vemo, kje vse in zakaj vse se rabi nafta – med drugim tudi za izdelavo plastenk za vodo, pa tudi v kmetijstvu, za katerega bi pravzaprav bilo dobro, da bi bilo (čim bolj) ekološko.

Plastenke za vodo so itak poglavje zase:  za proizvodnjo pol litra vode v plastenki se porabi vsaj tri litre vode, povrh vsega pa voda v plastenki vsebuje toliko nezdravih dodatkov, da si dolgoročno škodimo, če jo pijemo.

Če pogledamo naše navade, ugotovimo, da delamo marsikaj, čeprav vemo, da s tistim škodimo sami sebi, pa naj bo to zgolj kakšna majhna razvada in navada ali pa precej večja zadeva, ob kateri sicer kimamo, da je nepotrebna in škodljiva, a še kar naprej delamo isto – iz dneva v dan. Dejansko bi se lahko vprašali, zakaj ne varčujemo npr. z elektriko, z uporabo pitne vode ipd.

O vsebini predavanja, o tem, kako so zgrajene ekovasi, cela majhna in velika naselja po svetu niti ne bi govorila – se pa strinjam s Zupanom v kaki točki njegovega pogleda na svet in Slovenijo.

Zupan pravi, da so ekovasi ena od možnosti doseči boljšo prihodnost za nas in naše zanamce. Če želimo izbrati drugačno prihodnost za nas in naše naslednike, se je prav obrniti k naravi, ne izkoriščati do onemoglosti nekih virov, ampak narediti več za ohranjanje narave in njenih virov. Alternative je dovolj. Kot pravi Zupan, nam narava najbolj nazorno, včasih tudi kruto pokaže, da naš razvoj ne pelje v pravo smer. Navsezadnje tudi klimatologi, pri nas predvsem Lučka Kajfež Bogataj, kažejo na vse več vremenskih in podnebnih sprememb, ki se dogajajo v naši neposredni okolici in pri nas.

Ekovasi nam ponujajo veliko preizkušenih primerov dobre prakse na vseh ključnih področjih:  pri skrbi za ljudi, skrbi za naravo in pravični delitvi dobrin, je zapisano na strani Zavoda ekovas – tam najdete tudi vse druge podatke, kje v Sloveniji že imajo ekohiše in kako se jih zgradi.

In še odgovor na naslovno vprašanje – Kaj če bi Slovenija postala ena velika ekovas? Zaenkrat je to še nemogoče – ker tako vodilni kot drugi premalo vedo o tem (o tem, da marsikdo od vodilnih noče vedeti, je druga stvar), ker ne gredo na taka predavanja, da bi izvedeli več, ker jim je vseeno za Zemljo, naravo in kako bodo ljudje živeli nekoč, ker bi bilo ne nazadnje v takih vaseh več blagovne menjave in manj davkov. To pa bi bolelo marsikoga, kajne?

Zapisano pod Slovenija, razmišljanje | Tagi: alternativni viri, Domen Zupan, dr. Danijel Rebolj, ekohiša, ekovas, nafta, narava, naravni viri, okolje, plastenka, seminar idej izven škatle, Slovenija, varstvo narave, varstvo okolja, voda, zavod ekovas | Komentarji (5)

Pomladanske padavine so prestavljene na jesen

Daljši članek o podnebnih in vremenskih spremembah ter o poplavnosti Maribora in težavah zaradi plazov in odronov in vdorov kanalizacijske vode iz cevi v kleti ipd. sem napisala za Mariborski utrip, ki je izšel 1. oktobra, tule pa povzemam pogovor z Lučko Kajfež Bogataj, svetovno priznano klimatologinjo.

….

Na svojem blogu je pred časom zapisala, da so podnebne spremembe del globalnih sprememb na naši Zemlji in da smo zdaj v  drugi antropocentrični stopnji geološke dobe antropocen, ki jo je ustvaril človek z razvojem družbe …

Če se ozremo na mikrolokacijo  –  na Maribor pod Pohorjem, se opazijo spremembe tudi tu?

»Zagotovo se. Velja pa, da je cela Slovenija v istem žaklju. V naši državi so kažejo izrazite spremembe v višjih temperaturah zraka v vseh letnih časih, pojavile so se tudi spremembe padavinskega režima – pomladanske padavine se vse bolj pomikajo v jesen; hkrati pa, kar smo opazili tudi pri zadnjih hudih nalivih, ko so po skoraj vsej Sloveniji bile tudi poplave, je vse več zelo intenzivnih padavin.«

…

Kako se na Pohorju odražajo te spremembe?

»Pri sekundarnih spremembah na rastlinstvu, ki so pravzaprav posledica prej omenjenih sprememb. Smreki, ki je sicer značilna za to okolje, raste tudi na Pohorju, postaja pretoplo. Zaradi tega se suši in na nekih predelih počasi izumira oziroma ta ekosistem postaja nestabilen. Druga večja težava je suša v gozdu, ki ni tako opazna kot na kmetijskih površinah. Drevesa se sušijo, koreninski sistem pa nato ob večjih nalivih ne more zadrževati vode, ki se burno steka po pobočju navzdol. Tretja težava v gozdu, torej tudi na Pohorju, pa je, da toplejše podnebje zelo prija škodljivcem in insektom, ki se vse bolj razvijajo in pojavljajo v teh krajih.«

…

Kajfež Bogatajeva opozarja tudi na to, da človek prekomerno gradi tam, kjer bi bilo boljše, da sploh ni zgradb:

»Človek na žalost zida tudi tam, kjer mu ne bi bilo treba in tako zemeljsko površino asfaltira, tlakuje, zapira vodi njeno naravno pot.  S tem poslabšujemo razmere, čeprav jih delamo z dobrim namenom!  Dober preventivni ukrep so izvedli v Italiji, kjer dopuščajo vodi, da se prosto razlije po območjih, kjer ne dela večje škode. V nekaterih dolinah ni niti ene hiše – tam se pač ne sme graditi, ker vedo, da bodo enkrat ali večkrat na leto tam poplave. V Sloveniji se je na to pozabilo, tako da zidajo vsepovsod.«

…

Maribor zdaj ni doživel tako hudih posledic, kot so bile drugje. Pomeni to, da je varen?

»Maribor je imel zdaj srečo, kar pa ne  pomeni, da je poplavno varen. Le da zdaj ta lekcija ni bila zanj. Pa vendar, kar se je zgodilo po vsej Sloveniji, bi Mariborčani lahko upoštevali pri svojih načrtih in se iz napak drugih nekaj naučili ali popravili svoje stare napake. Za vsa področja bi morali zdaj sprožiti projekt analiziranja stanja – od preventive do reševanja: kje šepajo stvari, kje je v redu, kaj se da še izboljšati, kaj urediti in seveda upoštevati mnenje strokovnjakov.«

Zapisano pod Slovenija, članek | Tagi: dež, jesen, Lučka Kajfež Bogataj, Maribor, padavine, plazovi, podnebne spremembe, pomlad, poplave, vreme, vremenske spremembe | Komentarji (1)