Ženske v oglasih
Tale video sicer traja dobre pol ure, a se ga splača pogledati. Aha, pa v angleščini je. Mogoče pa boste med ogledom ali po njem razmislili o tem, kako je v oglasih in medijih predstavljena ženska. Kot predmet. In ne samo to. In ne, ne gre za to, da bi kaka feministka histerično kazala, kaj se dogaja, ampak za nekajletno raziskavo oglasov. No, kar poglejte …
http://video.google.com/videoplay?docid=-1993368502337678412#
http://video.google.com/videoplay?docid=-1993368502337678412
Občina po meri invalidov, občani pa ne!
Čeprav so Mariboru na začetku tega meseca slavnostno podelili listino ‘Občina po meri invalidov’ in so invalidska društva resnično lahko ponosna na delo Nataše Rebernik, prve predsednice Sveta invalidov Maribor, drugega in sedanjega predsednika tega sveta Aleša Škofa ter vseh članov sveta, ki se aktivno in prizadevajoče trudijo doseči, da bi se v Mariboru na vseh področjih življenja gibalno oviranih, gluhih in naglušnih, slepih in slabovidnih ter vseh drugih invalidov zadeve izboljšale v čim večji meri, se v kakem trenutku zdi, da bi morali komu uliti v glavo zavest, da so poleg zdravih in popolnoma gibalno sposobnih tudi takšni, ki potrebujejo za izstop iz vozila več prostora, in da so parkirna mesta, rezervirana za invalide, namensko poleg vhodov v stanovanjske bloke, zavode, institucije in trgovine. Ne zato, ker se invalidom ne bi dalo hoditi preko celega parkirišča, ampak zato, ker to ne morejo narediti, vsaj ne v taki meri kot zdravi in gibalno neovirani ljudje.
Prav danes sem bila priča, kako brezobzirno in brez najmanjše slabe vesti so nekateri vozniki parkirali svoja vozila čim bližje enemu od vhodov v mariborski Europark. Pa kaj potem, če je bil na tleh znak, da je parkirno mesto rezervirano za invalide, in kaj potem, če je poleg parkirnih mest bila velika tabla, s katero so vsaj malo želeli potrkati na vest voznikov, ki jim je vseeno za oznake na tleh in za sočloveka. Že zjutraj, ko sem se pripeljala tja, so bili vsi prostori za invalide polni, a le en kombi in eno osebno vozilo sta bila opremljena s kartico, s katero si invalidi načeloma lahko izborijo svoje parkirno mesto.
Ob odhodu sem vzela iz žepa telefon, da poslikam tako tablo kot listke, s katerim so se nekateri vozniki na videz rešili slabe vesti. Prav previdno in hitro sem fotografirala nekaj vozil, saj so me izkušnje naučile, da je to treba narediti hitro in preden pride lastnik vozila iz trgovine. Večinoma namreč nimajo samo slabe vesti, ker so parkirali na mesto za invalide, ampak delujejo po načelu ‘Napad je najboljša obramba’ in planejo po tistemu, ki bi rad spremenil zadeve na bolje. Prav takrat sem opazila tudi gospoda K., ki je vozilom pravzaprav lastnikom vozil za brisalce zatikal letak za nevestne voznike. Zapletla sva se v pogovor. Povedal je, da upa, da kdo od opozorjenih voznikov ne bo več parkiral na ‘invalidskih mestih’, pa tudi to, da se znova in znova čudi, kako ga vozniki napadajo, ko jih osebno opozori, da so parkirali na parkirnem prostoru za invalide, in jih prosi, da bi premaknili vozilo. Veliko se jih spravi nanj besedno, nekaj bi najrajši dvignilo tudi roko nad njim, ker jih je zmotil v njihovem prepričanju, da lahko počnejo vse.
Škoda, da nekateri (še vedno) ne premorejo čuta za soljudi. Res.
Tabla kar bode v oči, pomaga pa očitno ne!
Letak, s katerimi bi radi opozorili voznike, da bi morali dati prednost tistim, ki jim parkirno mesto pripada.
Nekateri vozniki so se 'znašli' in odtrgali z letaka besedilo ter simbolno sliko dali v avto. Pa vendar - to ni prava identifikacija!
Invalidi dobijo na upravni enoti pravo kartico, s katero potrjujejo, da lahko parkirajo na parkirnih mestih za invalide.
Zakaj je pomemben Svet invalidov Maribor?
Maribor spada med občine, ki so pridobile naziv ‘Občina po meri invalidov’. Kakšen je pomen Sveta invalidov Maribor sem vprašala nekaj sogovornikov, ki so vpeti tako v delovanje tega sveta kot delovanje društev, v katerih sodelujejo. In vzdržala sem se komentarjev – naj njihove besede povedo vse!
Nekdanja predsednica Sveta invalidov, ki je še vedno zelo aktivna na področju urejanja boljših razmer za invalide v Mariboru, Nataša Rebernik, je takole odgovorila:
Prvi del:
“Ustanovitev Sveta invalidov je bila pred dobrim letom zgolj formalnega značaja in kljub optimizmu, sprva nismo verjeli, da bo doživela tolikšen odziv. Mestu je dala nek povezovalni člen med tistimi, ki ustvarjajo življenje v mestu, in tistimi, ki lahko s svojimi predlogi in sugestijami pomagajo soustvarjati njegovo podobo. Torej soustvarjati podobo, ki ne bo le po meri najboljših, najmočnejših in najbolj zdravih, ampak po meri vseh. Svet invalidov je na eni strani ponudil priložnost invalidskim društvom in invalidom, da izrazijo svoje težave, izpostavijo svoje ideje, na drugi strani pa strokovnim službam predstavil vidik drugačnosti. Na način, kot smo se tega lotili v preteklem letu, vidim v Svetu invalidov Maribor prihodnost profesionaliziranega posvetovalnega telesa, ki s svojim kadrom, članstvom ter bazo idej in informacij daje podporo vsem javnim službam s širokega spektra strokovnih področij, hkrati pa nudi “zatočišče” društvom za dileme lokalnega značaja. To je dobra praksa, ki jo zasledimo v številnih mestih po svetu, zakaj ji ne bi sledili tudi v Mariboru.”
Drugi del: “V obilici vseh nazivov, ki jih v zadnjih letih prejema Mestna občina Maribor, verjamem, da bi listina “Občina po meri invalidov 2010″ lahko izgubila na pomenu, a za njo stoji toliko aktivnosti in toliko ljudi! List papirja in nek naziv v življenju invalida ne pomeni veliko, a smo definitivno lahko ponosni! Zame je dodelitev listine Mariboru tudi osebni uspeh, saj se je naša vizija izpred nekaj let počasi začela uresničevati. Podelitev daje dodatno energijo, dodaten zagon, da nadaljujem z uresničevanjem! Še toliko bolj me veseli, ker smo uspeli oblikovati zares dobro ekipo, ki se ji na tem mestu moram zahvaliti. Hkrati smo uspeli animirati širok krog ljudi, ki je začel gledati s srcem. Seveda pa tudi brez posluha pristojnih ne bi bilo tolikšnega uspeha. Zdaj moramo graditi na tem in pokazati, da listina ni bila končni cilj! Eden izmed mojih naslednjih fokusov v okviru invalidom dostopnejšega okolja bo zagotovo dostopnejša kulturna dediščina, čemur se trenutno pospešeno posvečam z namenom priprave diplomske naloge. Tudi na tem področju ima Maribor izjemne priložnosti! In še tole, pozitiven rezultat, pohvala zanj in zadovoljni ljudje, to so lahko največja motivacija za nadaljnje delo. To je bistvo mojega poslanstva, ki se je odrazilo tudi v delu za pridobitev listine.”
Razširjena vprašanja sem postavila tudi Tarasu Poljancu iz Sončka, Mariborskega društva za cerebralno paralizo, in članu Sveta invalidov Maribor, pa Milanu Kotniku, sekretarju Društva gluhih in naglušnih Podravje Maribor, ter Darji Gojkošek, članici Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor.
Poljanec pravi: “Ustanovitev Sveta invalidov Maribor je eden izmed korakov na poti k večji vključenosti vseh skupin meščank in meščanov v vsakdanje življenje mesta. Dosegli smo večjo povezanost invalidskih društev, predstavnikov raznih skupin uporabnikov javnih storitev v svetu invalidov z Mestno občino Maribor, županom in nosilci javnih funkcij. Vzpostavljen je sistem komunikacije, evidentiranja problemov, predlogov rešitev in dogovarjanja, ki bo moral rasti in se razvijati naprej. Po letih mrtvila, ko je prenehala delovati Koordinacija invalidov pri Mestni konferenci SZDL, se predstavniki invalidskih društev ponovno organizirano srečujemo.”
Kotnik pravi: “Pomen in cilj ustanovitve Sveta invalidov na Mestni občini Maribor je izboljšanje enakih možnosti za invalide, ki imajo osnovo v standardnih pravilih OZN in konvenciji OZN ob sodelovanju vseh invalidskih organizacij Maribora, zastavili smo si naslednje cilje: - Razvijati ustrezno podporno okolje, vključujoč razvoj strokovno-podpornih služb in programov, ki bodo odpirali možnosti za svobodno odločanje invalidov in njihovo vključevanje v socialno življenje. - Krepiti možnost neodvisnega življenja invalidov z ustrezno arhitekturno in komunikacijsko dostopnostjo. - Ozaveščati in spodbujati lokalno skupnost k odprtosti, strpnosti, čutnosti in razumevanju pravic in potreb invalidov. - Spodbujati sodelovanje vseh segmentov družbe, ki neposredno ali posredno pokrivajo življenje invalidov v občini, vključno s krepitvijo komunikacije med invalidskimi društvi in mestnimi službami, kot tudi med invalidskimi društvi samimi. - Krepiti nastajanje novih in razvoj obstoječih programov – kot odziv na potrebe invalidov – uporabnikov, tako iz eksistencialnih področij (rehabilitacija, zdravje, zaposlovanje) kot iz področij za višjo kakovost življenja (kultura, šport).”
Ob tem Kotnik dodaja: “Prepričani smo, da smo se s svojevrstnim pristopom številna invalidska društva Maribora začela dejansko povezovati in sodelovati ter tako premagati nekatere predsodke. V Društvu gluhih in naglušnih Podravja Maribor smo videli v tem skupnem sodelovanju res eno veliko priložnost, da smo se seznanili “drugačni z drugačnimi” in navezali pristne prijateljske stike ter si izmenjali številne bogate izkušnje iz različnih področij delovanja.”
Gojkoškova pravi: “Menim, da je pomen sveta invalidov velik, saj je povezovalni organ med invalidskimi društvi, ter organ, ki bo bolj prepoznaven v širši javnosti. Zelo pomembno je, da se invalidska društva med seboj povežejo, saj je bil njihov namen do sedaj resnično delovanje vsakega društva posebej. Invalidska društva so med seboj čutila konkurenco, kar pa je zmotno mišljenje. Že s pripravo akcijskega načrta in z udejstvovanjem v pripravah na občino po meri invalidov smo sami invalidi videli napredek, ki se je videl pri navezovanju stikov, tkanju medsebojnih vezi in sprejemanju drugačnosti tudi med nami invalidi. Če bodo invalidi tolerirali druge invalide, bo tudi okolica lahko tolerirala njih same. Zelo pomembno je vključevanje v okolje in prepletanje izmenjav izkušenj med samimi invalidi ene in druge invalidske organizacije. Skupaj bomo invalidi prepoznavni, povezani in tako kot pravi pregovor V SLOGI JE MOČ uspešnejši. Je pa res, da je to začetek ene skupne poti za invalide, ki pa se bo z leti nadgrajevala in še bolj povezovala.”
Dogodkov, ki jih organizira Svet invalidov, je več, Poljanec našteva nekaj preteklih:
“Teh dogodkov je več. Usklajen in sprejet je akcijski načrt. Zvrstile so se nekatere odmevne prireditve. Bilo je nekaj strokovnih srečanj o problemu celovitega urejanja mestnega transporta, dostopnosti javnih ustanov, o zaposlovanju in zaposlitvenih možnostih. Na mojo pobudo je bil v najkrajšem možnem času sprejet spremenjen odlok o parkiranju na označenih parkirnih mestih v beli coni. Dobro obiskana je bila prireditev v Kazinski dvorani o delovanju invalidskih društev in kulturnih programih, ki jih izvajajo. Pomembno je, da mediji vedno bolj spremljajo in poročajo o dogodkih v mestu tudi s tega področja, na realen, objektiven, a kritičen način.”
In katera so področja, kjer bi morali biti še posebej aktivni? Poljanec odgovarja: “Pomembna so vsa področja življenja. Izpostavil pa bi področje izobraževanja, priprave na vstop v odraslo in poslovno življenje – razne oblike vključenosti na trg dela, zagotavljanje zadostnega števila mest v programih socialne in delovne vključenosti, prilagajanje javnih služb in storitev potrebam uporabnikov, zagotavljanje stabilnih virov financiranja programov za invalide. Stvari se spreminjajo, v mestu je posluh za to. Ustvarjalnost invalidov in njihovih društev mora obvezno dobiti svoje mesto v projektu Evropske prestolnice kulture 2010.”
Christopher Walken vsak dan poje jogurt ego age protect?
A tale oglas:
samo mene ali še koga drugega spominja na tale videospot
?
Ne, ne, zagotovo samo mene 
Ker glasba iz prvega je samo podobna glasbi iz drugega in igralec iz prvega je samo podobno oblečen kot igralec v drugem videospotu. In ples iz prvega videa je tudi samo podoben plesu iz drugega. In …Eh.
Gajbice, sneg in druge zimske pogruntavščine
15 15. novembra se uradno začne ‘zimska sezona’.
Snega verjetno takrat še ne bomo imeli, lahko se bomo pa pripravili nanj. Sploh ker se bomo morali borit. Zavihat rokave in bentit z rdečim nosom in prezeblimi rokami, medtem, ko bomo čistili parkirplac. Naš. Parkirplac na nekem parkirišču, ki smo ga določili, da je naš. Valjda, da je, saj je ja tam naš avto. In ko imaš enkrat svoj parkirplac, ga ne daš iz rok, no izpod koles.
Že imate pripravljene gajbice? Vam povem, ne ustrezajo. Za rezervacijo in zavarovanje našega parkirplaca gajbica ni dovolj. Na našem parkirišču so poleti aktivirane zapornice za nekaj posameznih parkirplacev, ker je pač treba tudi poleti imeti rezerviran plac. Zjutraj, preden odpelješ s parkirišča, jo dvigneš s tal parkiplaca in jo zakleneš. Čez osem ur, ko se vrneš iz službe, pa odkleneš in postaviš avto na parkirplac. In kaj, če morajo drugi parkirat na pločniku ali na travi, ker ne najdejo parkirplaca. Njihov problem. Mi smo ga našli in ga bomo obdržali. Pozimi je pač žal treba najprej sčistit sneg, da najdeš na tleh zapornico in jo zakleneš, preden se odpelješ. No, če je zamrznjena na tla, pa daš na parkirplac, kar najdeš uporabnega. Samo da ostane. In za vsak slučaj napišeš na kako škatlo, ki jo vržeš med druge stvari, da boš, če bo tam kdo parkiral, rezal gume. Ne svoje, ampak njegove.
Aja, pa lopate bomo pripravili. Ne za kidanje snega s pločnika in ceste, ker to ni naše delo, ampak za metanje snega z naše dovozne poti na cesto in pločnik. Pa ja ne bomo imeli na našem dovozu snega. Če je pa nevarno. Naj bo na cesti. Po možnosti že spluženi, tako da lahko oblikujemo take majhne otoke snega in ledu. Hm, kaj če bi potem ocenjevali še umetniki vtis otokov?
Gume pri nas ne bomo menjali, zakaj bi jih, je brez zveze. Še bolj brez zveze je čistit avto. Sploh, če se človeku mudi, ja ne bo snega in leda pucal z avta. Saj je ja dovolj, da malo obriše sprednjo šipo, ravno toliko, da nariše smajlija, pa skozi njegove oči gleda na cesto in pločnike.
Človek mora vedeti, za kaj se bori, a ne? Pa kaj če so za to predpisane globe ….
(A moram povedat, da je treba zgornje besedilo brat med vrsticami in da jaz tega ne delam, vidim pa, da dela tako veliko ljudi? In eni so prav smešni v tej svoji borbi, v kateri ne vidijo čez svojo gajbico …)
No, pa še tole iz zakona, da boste vedeli, da človek lahko za zgornja dejanja plača globo:
Citiram:
Zakon o varnosti cestnega prometa (uradno prečiščeno besedilo) (ZVCP-1-UPB4)
113. člen
(3) Na cesti ali ob njej je prepovedano izpuščati, puščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, kar bi oviralo potek prometa, ogrozilo njegovo varnost, škodovalo ljudem, živalim, rastlinam ali onesnažilo okolje. Zlasti je prepovedano vozišče močiti ali ovirati odtekanje vode z njega, odlagati nanj sneg ali led, postavljati stebričke, verige ali druge naprave za ograjevanje parkirnih prostorov oziroma preprečevanje parkiranja, puščati na njem zabojnike za smeti ali druge predmete, razsipati po njem sipek material, ga pomazati z mazili ali drugače pomastiti ali kako drugače onesnažiti.
(8) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek voznik ali druga fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali četrtega odstavka tega člena.
(9) Z globo najmanj 2.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbo tretjega ali petega odstavka tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 250 eurov.
Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. list RS št. 56/08 in 58/09 in 36/10)
Zima in zimske razmere
- člen
(1) Od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.
(2) Na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Stekla vozila in vzvratna ogledala morajo biti čista, da je vozniku omogočena normalna vidljivost.
(3) Če se vozilo, ki nima predpisane zimske opreme, pa bi jo moralo imeti, ali je v prometu, ko ne bi smelo biti, ustavi na cesti in ovira promet, ga mora voznik nemudoma odstraniti.
(4) Če v primeru iz prejšnjega odstavka voznik ne odstrani vozila, odredi odstranitev policist. Odstranitev vozila opravi na stroške lastnika vozila izvajalec rednega vzdrževanja ceste.
(5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbo tega člena, in voznik, ki ravna v nasprotju s pomenom prometnega znaka za obvezno uporabo snežnih verig. Če je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet, se kaznuje voznik z globo 400 eurov.
(6) Z globo najmanj 1.200 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pa z globo najmanj 120 eurov. Če je zaradi tega prekrška oviran ali onemogočen promet, se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik z najmanj 4.000 eurov, odgovorna oseba pa z globo najmanj 400 eurov.
Kaj če bi Slovenija postala ena velika ekovas?
To vprašanje se ni utrnilo samo meni, ampak še nekaterim drugim slušateljem predavanja o ekovaseh in ekohišah ter o pretiranem izkoriščanju nafte in drugih virov. Zgleda, da jih bomo, vire namreč, če bomo tako ravnali z našo skupno mamo – mamo Zemljo – ‘kmalu’ porabili.
Predavanje o ekoloških hišah, ki jih njihovi graditelji in lastniki (z)gradijo tako, da bi v okolju, kjer stojijo, z materialom in načinom gradnje čim manj škodovali okolju, je vodil Domen Zupan iz Zavoda Ekovas. Potekalo pa je v 27. 10. 2010 v Kazinski dvorani SNG Maribor, ki je bila žal skorajda prazna.
Kar presenečena sem bila nad tem, saj se organizatorji niza predavanj pod okriljem projekta Seminar idej izven škatle z dr. Danijelom Reboljem na čelu trudijo privabiti razne javnosti na ta predavanja. Predavanja so namreč dobro zasnovana, prinašajo pa nove poglede in nove rešitve na marsikatero vprašanje in problem. Značilno zanje je tudi, da so drugačna,torej izven škatle, izven okvirjev, 
potekajo pa vsako zadnjo sredo v mesecu. Dr. Rebolj je projekt zagnal pred pol leta, idejo zanj je dobil na standfordski univerzi, kjer je delal kot gostujoči profesor.
Na predavanju o ekoloških vaseh in hišah smo tako slišali vprašanje, kako bodo živeli naši vnuki in pravnuki, če bomo mi tako potratno rabili vire, kot jih sedaj? Precej retorično, brez odgovora je bilo – vsekakor pa v razmislek marsikateremu, ki mu je vseeno, kako bodo živeli njegovi zanamci, da ima le on vsa ugodja tega sveta v tem trenutku.
Pravijo, da bomo v kratkem doživeli prelom naftne dobe – raba nafte namreč raste in raste, okrog leta 2015 pa naj bi dosegla vrhunec. Po tem letu pa bo sledil upad rasti rabe nafte, ljudje pa naj bi se usmerili v druge vire. Saj, če vsaj malo razmislimo, sploh ne vemo, kje vse in zakaj vse se rabi nafta – med drugim tudi za izdelavo plastenk za vodo, pa tudi v kmetijstvu, za katerega bi pravzaprav bilo dobro, da bi bilo (čim bolj) ekološko.
Plastenke za vodo so itak poglavje zase: za proizvodnjo pol litra vode v plastenki se porabi vsaj tri litre vode, povrh vsega pa voda v plastenki vsebuje toliko nezdravih dodatkov, da si dolgoročno škodimo, če jo pijemo.
Če pogledamo naše navade, ugotovimo, da delamo marsikaj, čeprav vemo, da s tistim škodimo sami sebi, pa naj bo to zgolj kakšna majhna razvada in navada ali pa precej večja zadeva, ob kateri sicer kimamo, da je nepotrebna in škodljiva, a še kar naprej delamo isto – iz dneva v dan. Dejansko bi se lahko vprašali, zakaj ne varčujemo npr. z elektriko, z uporabo pitne vode ipd.
O vsebini predavanja, o tem, kako so zgrajene ekovasi, cela majhna in velika naselja po svetu niti ne bi govorila – se pa strinjam s Zupanom v kaki točki njegovega pogleda na svet in Slovenijo.
Zupan pravi, da so ekovasi ena od možnosti doseči boljšo prihodnost za nas in naše zanamce. Če želimo izbrati drugačno prihodnost za nas in naše naslednike, se je prav obrniti k naravi, ne izkoriščati do onemoglosti nekih virov, ampak narediti več za ohranjanje narave in njenih virov. Alternative je dovolj. Kot pravi Zupan, nam narava najbolj nazorno, včasih tudi kruto pokaže, da naš razvoj ne pelje v pravo smer. Navsezadnje tudi klimatologi, pri nas predvsem Lučka Kajfež Bogataj, kažejo na vse več vremenskih in podnebnih sprememb, ki se dogajajo v naši neposredni okolici in pri nas.
Ekovasi nam ponujajo veliko preizkušenih primerov dobre prakse na vseh ključnih področjih: pri skrbi za ljudi, skrbi za naravo in pravični delitvi dobrin, je zapisano na strani Zavoda ekovas – tam najdete tudi vse druge podatke, kje v Sloveniji že imajo ekohiše in kako se jih zgradi.
In še odgovor na naslovno vprašanje – Kaj če bi Slovenija postala ena velika ekovas? Zaenkrat je to še nemogoče – ker tako vodilni kot drugi premalo vedo o tem (o tem, da marsikdo od vodilnih noče vedeti, je druga stvar), ker ne gredo na taka predavanja, da bi izvedeli več, ker jim je vseeno za Zemljo, naravo in kako bodo ljudje živeli nekoč, ker bi bilo ne nazadnje v takih vaseh več blagovne menjave in manj davkov. To pa bi bolelo marsikoga, kajne?
Pomladanske padavine so prestavljene na jesen
Daljši članek o podnebnih in vremenskih spremembah ter o poplavnosti Maribora in težavah zaradi plazov in odronov in vdorov kanalizacijske vode iz cevi v kleti ipd. sem napisala za Mariborski utrip, ki je izšel 1. oktobra, tule pa povzemam pogovor z Lučko Kajfež Bogataj, svetovno priznano klimatologinjo.
….
Na svojem blogu je pred časom zapisala, da so podnebne spremembe del globalnih sprememb na naši Zemlji in da smo zdaj v drugi antropocentrični stopnji geološke dobe antropocen, ki jo je ustvaril človek z razvojem družbe …
Če se ozremo na mikrolokacijo – na Maribor pod Pohorjem, se opazijo spremembe tudi tu?
»Zagotovo se. Velja pa, da je cela Slovenija v istem žaklju. V naši državi so kažejo izrazite spremembe v višjih temperaturah zraka v vseh letnih časih, pojavile so se tudi spremembe padavinskega režima – pomladanske padavine se vse bolj pomikajo v jesen; hkrati pa, kar smo opazili tudi pri zadnjih hudih nalivih, ko so po skoraj vsej Sloveniji bile tudi poplave, je vse več zelo intenzivnih padavin.«
…
Kako se na Pohorju odražajo te spremembe?
»Pri sekundarnih spremembah na rastlinstvu, ki so pravzaprav posledica prej omenjenih sprememb. Smreki, ki je sicer značilna za to okolje, raste tudi na Pohorju, postaja pretoplo. Zaradi tega se suši in na nekih predelih počasi izumira oziroma ta ekosistem postaja nestabilen. Druga večja težava je suša v gozdu, ki ni tako opazna kot na kmetijskih površinah. Drevesa se sušijo, koreninski sistem pa nato ob večjih nalivih ne more zadrževati vode, ki se burno steka po pobočju navzdol. Tretja težava v gozdu, torej tudi na Pohorju, pa je, da toplejše podnebje zelo prija škodljivcem in insektom, ki se vse bolj razvijajo in pojavljajo v teh krajih.«
…
Kajfež Bogatajeva opozarja tudi na to, da človek prekomerno gradi tam, kjer bi bilo boljše, da sploh ni zgradb:
»Človek na žalost zida tudi tam, kjer mu ne bi bilo treba in tako zemeljsko površino asfaltira, tlakuje, zapira vodi njeno naravno pot. S tem poslabšujemo razmere, čeprav jih delamo z dobrim namenom! Dober preventivni ukrep so izvedli v Italiji, kjer dopuščajo vodi, da se prosto razlije po območjih, kjer ne dela večje škode. V nekaterih dolinah ni niti ene hiše – tam se pač ne sme graditi, ker vedo, da bodo enkrat ali večkrat na leto tam poplave. V Sloveniji se je na to pozabilo, tako da zidajo vsepovsod.«
…
Maribor zdaj ni doživel tako hudih posledic, kot so bile drugje. Pomeni to, da je varen?
»Maribor je imel zdaj srečo, kar pa ne pomeni, da je poplavno varen. Le da zdaj ta lekcija ni bila zanj. Pa vendar, kar se je zgodilo po vsej Sloveniji, bi Mariborčani lahko upoštevali pri svojih načrtih in se iz napak drugih nekaj naučili ali popravili svoje stare napake. Za vsa področja bi morali zdaj sprožiti projekt analiziranja stanja – od preventive do reševanja: kje šepajo stvari, kje je v redu, kaj se da še izboljšati, kaj urediti in seveda upoštevati mnenje strokovnjakov.«
Več torej v Mariborskem Utripu – www.mariborskiutrip.si.
Mobilni smo tudi brez avtomobila
Te dni tudi Maribor ponovno sodeluje v mednarodni akciji Evropski teden mobilnosti, v okviru katere se predvsem na Trgu svobode od 16. do 22. septembra odvijajo prireditve v znamenju gesel Potuj pametneje, živi boljše in Dobro si videti brez avta. Mobilni smo namreč lahko tudi z avtobusom, vlakom, kolesom ali peš.
Na Ministrstvu za okolje in prostor RS so naredili raziskave, ki kažejo, da se gibamo čedalje manj, k čemur prispeva zagotovo tudi to, da se vse več vozimo z avtom. Poudarjajo, da je celo vsako osmo potovanje z avtom krajše od 500 metrov, kar je nesmiselno, saj lahko takšne razdalje brez težav premagamo peš ali s kolesom, pa še nekaj več bomo naredili za svoje zdravje in okolje, saj z vožnjo ne bomo onesnaževali zraka.
Upajmo, da bo vreme kaj boljše, da bodo lahko izvedli večino prireditev, saj se vse dogajajo na prostem.
Kolesarji, ki bodo v šestih dneh tedna mobilnosti na informativni stojnici Zveze prijateljev mladine Maribor vsaj trikrat potrdili kolesarjenje v službo, šolo ali po opravkih, bodo sodelovali v nagradnem žrebanju za prvo nagrado – kolo, ki ga podarja Giga Šport.
S kolesom na maraton in z vlakom na izlet
Ne vem, ali bodo izvedli napovedane maratone kljub zelo slabem vremenu, vsekakor so bili načrtovani:
V soboto kolesarski ekomaraton, izbirate lahko med 82 in 144 kilometri,
V nedeljo tekaški ekomaraton, z dolžinama 10 ali 21 kilometrov, začne se ob 10. uri.
V ponedeljek dan mobilnosti invalidov
V ponedeljek bo na Trgu svobode dan mobilnosti invalidnih oseb. Nataša Rebernik, predsednica Sveta invalidov razlaga: »Mobilnost je pomemben del neodvisnosti invalidnih oseb, saj jih povezuje z možnostjo izobraževanja, zaposlitve, družbenega udejstvovanja in drugih prednosti, ki jih nudi neka skupnost.« V okviru lanskega tedna mobilnosti so pravzaprav prvič izpostavili problematiko mobilnosti invalidnih oseb, prikazali so potrebe in posebnosti gibanja invalidov na vozičku ter slepih in slabovidnih. Tudi letos bo tako. »Marsikdo namreč ne razume, da invalid na vozičku dejansko potrebuje znižan robnik ali prosto parkirno mesto neposredno pred stavbo,« poudarja Rebernikova. V ponedeljek bodo od 10. ure naprej na Trgu svobode prikazali košarko na vozičkih, ponudili možnost testne vožnje z novimi avtobusi za invalide na vozičku in še in še. Rebernikova pravi: »V dan mobilnosti želimo vključiti tudi čim več otrok in mladine, saj v njih zori bodoča družba enakih možnosti. Prav otroci se znajo brez predsodkov poistovetiti s posebnimi potrebami sočloveka, zato ni čudno, da so že lani z velikim zanimanjem in srcem spremljali dogajanje ter se brez obotavljanja tudi sami preizkusili v vožnji z vozičkom in hoji slepega s simulacijskimi očali.«
V šolo s kolesom
V dejavnosti tedna mobilnosti se vključuje tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP). V torek, 21. septembra, bo na dan kolesarjev potekala vzgojno preventivna akcija ‘Drugače na pot – v šolo s kolesom’. Kot pravi Jožica Trlep iz SPVCP želijo ozavestiti tako starše kot učence, da bi se v čim manjši meri vozili v šolo z avtomobili. V lanski anketi na osnovnih šolah o potovalnih navadah učencev so otroci v veliki večini izrazili željo, da bi radi v šolo prišli večkrat s kolesom ali peš. Prav zaradi tega bodo v tej akciji predstavili varne kolesarske poti v šolo, opozorili na ukrepe, s katerimi je treba zaščititi kolesarje in izpeljali učno uro varnega kolesarjenja po mestnih prometnicah. Trlepova opozarja, da bi se zmanjšalo tudi število mlajših srednješolcev, aktivno udeleženih v prometnih nesrečah, če bi jih starši že v času osnovne šole postopno navadili na aktivno vlogo udeleženca v prometu.
Rdeča luč za avtomobile, zelena za otroke
V sredo bo ZPM ob dnevu brez avtomobila pripravila ustvarjalne delavnice in igralnice. Na stojnicah se bodo predstavili tudi vrtci in šole. Ta dan bodo zaključili z žrebanjem nagrad za udeležence akcije ‘S kolesarjenjem do kolesa’.
Več v današnjem Mariborskem Utripu (www.mariborskiutrip.si)
Do ugodnega zavarovanja kar iz naslonjača?
Med vsemi današnjimi prispelimi sporočili na enem od mojih elektronskih poštnih predalov (res je bolj preprosto zapisati email) sem dobila tudi to:
Danes je idealen dan, da naredimo enako stvar drugače.
http://UgodnoZavarovanje.Si – Plačajte manj za zavarovanje! Brezplačen informativni izračun za avtomobilsko zavarovanje!!!
Res je šlo za nekaj čisto drugega, ne za zavarovanje avta, ampak za štiri šale o hrabrosti, sem se vseeno zazrla v besedilo pod podpisom in enostavno morala pritrditi.
Ja, danes je res idealen dan, da naredimo enako stvar drugače. In če to pomeni, da ne sprašujemo našega mesarja, soseda, ki je po poklicu kuhar, mame, ki se spozna na pletenje, ali pa dobrega prijatelja, ki ve vse o odličnih izletniških točkah o avtomobilskem zavarovanju in kaj vse zajema tak ali drugačen paket, ampak da vprašamo tiste ljudi, ki urejajo taka zavarovanja, torej klik na ta naslov Ugodno Zavarovanje, potem pa še na Kasko, pa še kam, da se naredi prava primerjava avtomobilskih zavarovanj. Jekleni konjički pač vse več stanejo, nesreča pa nikoli ne počiva, tako da je dobro izbrati pravi paket zavarovanja za nas in naš avto. In če je zavarovanje še ugodno, toliko boljše za nas, kajne?
Se mi zdi, da vse prevečkrat vprašamo za nasvete ljudi, ki o tem ne vedo veliko, imajo pa veliko za povedat, po možnosti govorijo na pamet, ne da bi preverili podatke pri eni ali drugi zavarovalnici.
Tako da – jaz sem že kliknila in preverila, ali so dovolj ugodni in kakovostni za moj žep in moj avto, hm, saj je konec koncev preprosto in brezplačno. Pa še nikamor mi ni treba za to, kar iz naslonjača sem opravila
Težave pri uhajanju urina?
Po nekaterih ocenah ima približno petina žensk in moških, starejših od štirideset let, čezmerno aktiven sečni mehur, kar pomeni, da se pri njih pojavlja uhajanje urina ali inkontinenca. Velja, da je približno dvakrat več žensk kot moških s to težavo, hkrati pa tudi, da se inkontinenca lahko pojavi tudi v mlajših letih kot posledica kake druge bolezni. Pa vendar je ta težava velikokrat tabu tema, o kateri ljudje nočejo govoriti, ker se je sramujejo.
Uhajanje urina se lahko pojavi z blago, zmerno ali hudo oslabelostjo mehurja, kar pomeni, da nam lahko uide pri dvigu težkega bremena nekaj kapljic urina ali pa imamo zaradi oslabelosti mišic medeničnega dna nenehne težave, zaradi katerih moramo nositi plenice. To pa je tisto, o čemer ljudje nočejo govoriti, saj se sramujejo zaradi plenic in vonja po urinu. Toda zavedati se morajo, da gre za motnjo in bolezen, ki ju je treba odpraviti in zdraviti, ne pa se jih sramovati.
Stresna inkontinenca
Mag. Dejan Bratuš, dr. med., spec. urol., razlaga: »Pri ženskah v grobem ločimo dva načina uhajanja vode. Prva je stresna inkontinenca, to je uhajanje urina takrat, ko se pojavi pritisk v trebušni votlini, npr. pri dvigovanju bremen, hoji po stopnicah, kašljanju. Pri moških je stresna inkontinenca izredno redka.« Lahko gre le za nekaj kapljic, ki pa so dovolj velik vzrok za neprijetno počutje in ovire pri aktivnem življenju. Mag. Bratuš opisuje: »Razlog je lahko nepravilen, povešen položaj mehurja, pri katerem se poviša pritisk z medeničnega dna.« Vzrok za to obliko uhajanja vode so lahko tudi večkratni porodi, pa tudi debelost, ki povzroči povešanje mišic – te so zamaščene in manj močne.
Težave se preprečuje z rednim izvajanjem Keglovih vaj – stiskanja mišic medeničnega dna.
Ko se v trenutku pojavi nuja
Druga oblika uhajanja urina je značilna tako za moške kot za ženske – gre za nujnostno uhajanje vode. »Pacient nenadoma začuti nujo, zelo ga začne tiščati na vodo. Zaradi nekih nejasnih dražljajev se mehur odloči, da je čas za praznjenje, tudi če je v njem le deciliter urina. Vzroki za to so različni, lahko tudi psihosomatski,« pojasnjuje mag. Bratuš in dodaja, da lahko pri moških pride do takega pojava zaradi povečane prostate, ki draži mišico sečnega mehurja. Torej je priporočljivo pozdraviti prostato.
Kapljica čez rob
»Pri moških pa opažamo še eno obliko, ki je pri ženskah izredno redka – gre za obliko uhajanja urina ‘over flow’ ali pretočno inkontinenco,« razlaga mag. Bratuš. Gre za ves čas poln mehur, pri katerem kaplje ali curek urina, ki presegajo kapaciteto mehurja, sproti odtekajo. Kot v kozarcu, ki je poln do roba, vanj pa še vedno priteka tekočina. Za tak pojav je največkrat kriva povečana prostata.
S starostjo vse več težav
Vsekakor vse oblike uhajanja vode naraščajo s starostjo, tako da lahko rečemo, da gre za starostno motnjo, pravi mag. Bratuš in dodaja: »S starostjo so povezane predvsem težave stresne inkontinence, neurogene oblike pa se pojavljajo tudi pri pacientih v mlajših letih.« Velikokrat je inkontinenca tudi spremljevalka depresije ali katere druge bolezni.
Od blagega zdravljenja do operacij
Blažje oblike zdravijo s konzervativnim zdravljenjem, s treningi mišic medeničnega dna, tudi s treningom mehurja. Kaj to pomeni, razlaga mag. Bratuš: »Točno na dve uri gremo na stran, nato postopoma podaljšujemo čas med enim in drugim uriniranjem, da mehur navadimo na več urina, kar lahko pomaga pri prekomerni aktivnosti sečnega mehurja.« Pacientom pa, odvisno od njihove diagnoze, lahko pomagajo tudi z elektrostimulacijami, magnetnimi stimulacijami – ta dva načina zdravljenja sta bolj agresivna. Na koncu – ali če ne pomaga nič drugega – pa je na vrsti še operativni poseg, predvsem pri stresni inkontinenci. Vsekakor so tudi zdravila, s katerimi lahko omilimo prekomerno aktivnost sečnega mehurja.
Pacienti dobijo na recept plenice. Koliko na mesec je odvisno od stopnje inkontinence. Kar nekaj bolnic se nam je potožilo, da so včasih dobile več plenic kot danes, čeprav se jim stanje ni izboljšalo. Kriva naj bi bila državna zavarovalnica, ki je kot drugje tudi tu oklestila utemeljeno porabo.
Nikar ne prenehajte piti tekočin!
Bolniki, ki jim uhaja voda ali pa morajo velikokrat na stranišče zaradi prekomernega delovanja mehurja, si velikokrat samoiniciativno pomagajo tako, da ne pijejo več toliko tekočine, kot je priporočeno ali celo pitje zmanjšajo na minimum. A s tem si ne pomagajo, ampak škodujejo, saj lahko zbolijo zaradi dehidracije ali preveč skoncetriranega urina.
dodatek: Kam po nasvet
Deset let delovanja delovanja društva Inkonta na državnem nivoju
Humanitarna organizacija Inkont Maribor je na začetku aprila slavila desetletnico delovanja. Inkont deluje že deseto leto ne samo na lokalnem, ampak tudi državnem nivoju, skrbi pa za zdravstveno socialno-humanitarno zaščito bolnikov z inkontinenco ter drugimi ginekološkimi in urološkimi težavami. V Inkontu organizirajo predavanja, in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu, ob 18. uri, v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru. Na njihovem dežurnem telefonu 031 546 585 pa prostovoljke zainteresiranim po svojih močeh dajo ustrezna pojasnila, prave informacije o ukrepanju pri težavah inkontinence in uro-ginekoloških težavah. Več o društvu lahko preberete na www.inkont.si.
Objavljeno tudi v Mariborskem utripu.
